Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero. Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.
Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero. Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.
Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič.
Spregovorili smo o vojni v Gazi. Od začetka konflikta 7. oktobra, ki ga je sprožil napad Hamasa, je skupno umrlo že več kot 25 tisoč ljudi, več deset tisoč pa je bilo ranjenih. Humanitarne razmere v omenjeni enklavi so katastrofalne, na Meddržavnem sodišču pa sta bili prvi obravnavi v tožbi zoper Izrael, ki ga je Južna Afrika obtožila genocidnih dejanj. Vse več je tudi ugibanj o širitvi konflikta. Gostje so bili dr. Jelena Juvan, dr. Faris Kočan in dr. Renato Podbersič.
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar v postopku za razglasitev mučencev XX. stoletja za blažene dr. Renato Podbersič. Govorili smo o Narteju Velikonji pisatelju in kulturnem delavcu, doma s Primorske, ki je večino življenja preživel v Ljubljani. Znan je bil po svojih novelah in romanih. Med vojno je deloval v protikomunističnem gibanju. Zato je bil takoj po vkorakanju partizanov v Ljubljano 11. maja aretiran, obsojen in 25. junija 1945 tudi ustreljen. Po tem je bil obsojen še na izgubo spomina in izgnan iz javnosti.
Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.
Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.
Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope.
Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu!
V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu!
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vodja projekta Dihamo z naravo Andraž Purger je predstavil vadbo sproščanja s pomočjo dihalnih tehnik, gibanja hrbtenice, meditacije... Izkušnje vadečih so pozitivne: poročajo o dobrem počutju, v sebi so mirnejši, z manj bolečinami v hrbtu in lahkotnejšim spancem. Gost je predstavil je osnovno dihalno tehniko in povedal, kje/kdaj se lahko vadečim brezplačno pridružite.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Sredi aprila je v oviru projekta Agrobiznis potekala že 4. Svetovalnica za mlade kmete z naslovom »Kako postati poslovno učinkovita kmetija«. Kot izziv srečanja so postavili vprašanja, kaj lahko kmetije naredijo v času, ko je cena denarja visoka, da bi si znižali mesečni obrok za posojilo, imeli dober pregled nad denarnim tokom ali zaprli finančno konstrukcijo za nujno naložbo. Na te izzive je poskušala odgovoriti Nataša Zemljič Pangerc z NLB, ki v primorsko-goriški regiji vodi skupino svetovalcev za Poslovanje malimi in srednjimi podjetji in kmetijami.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo akademika Jožefa Muhoviča z naslovom JAZ IN MOJ SVET - Skice za avtoportret. O knjigi je v pogovoru z Jožetom Bartoljem spregovoril avtor sam!
Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.